Vino za telebane

V Sloveniji obdelujemo po podatkih Vinske družbe Slovenije 21.000 hektarjev vinogradov, po pričakovanjih pa bo letos v Sloveniji pridelano cca. 80 milijonov litrov vina. Značilno je, da več kot 90 odstotkov vina ostane doma, izvozimo ga le 7%. Izvoz vina je glede na pridelek in pridelavo vin razmeroma majhen, kar ostaja tudi ključno vprašanje slovenske kmetijske politike.

Seveda v vsakdanjem življenju  pogosto slišimo izraze, ki označujejo vino, toda kako sploh ločimo vina? Vsekakor po barvi in sicer poznamo bela, rose in rdeča vina. Nikakor ne črnih, so le rdeča vina, kar je neprimerno lepši izraz ter deluje bolj prefinjeno, predvsem od drugega (popitega) litra naprej… Po vrstah se vina delijo na mirno, peneče, biser ter likersko ali posebno vino. V Sloveniji so lahko označene s tradicionalnimi izrazi, najbolj pogosto pa so mirna vina: »vrhunsko vino ZGP«, »kakovostno vino ZGP«, »vino PTP«, »deželno vino PGO« ali »namizno vino«. Peneča vina se delijo na »vrhunsko peneče vino ZGP«, »kakovostno peneče vino ZGP«, »peneče vino PTP«, »kakovostno peneče vino« ali »peneče vino«. Biser vina so označena kot »kakovostno biser vino ZGP«, »deželno biser vino PGO«, »biser vino PTP« ali »biser vino«, likerska vina pa s  »kakovostno likersko vino ZGP«, »likersko vino PTP«, »deželno likersko vino PGO« ali »likersko vino«.

Tri vinorodne dežele

Kaj pomenijo te čudaške kratice? ZGP je vino z geografskim poreklom, kar pomeni, da izhaja iz točno določenega vinorodnega okoliša. Izraz PGO je okrajšava za priznano geografsko oznako, s čimer vino pripada vinorodni deželi. Izraz PTP pomeni priznano tradicionalno poimenovanje in je kakovostnega razreda, kar se uporablja za točno določena vina kot so teran, cviček, metliška črnina…

V Sloveniji imamo sicer tri vinorodne dežele: Podravska dežela z vinorodnima okolišema Štajerska Slovenija in Prekmurje, Posavska  dežela z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bizeljsko Sremič in Bela Krajina ter Primorska z vinorodnimi okoliši Goriška Brda, Kras, Slovenska Istra in Vipavska dolina.

Vina si sledijo tudi po stopnji kakovosti. Tako pričnemo z namiznimi vini, vino PTP, kakovostno vino ZGP  ter vrhunsko vino ZGP. V praksi lahko k tem nazivom dodamo še druge izraze. ki dodatno označujejo kakovost ali posebnost vina.

Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom je tudi »vrhunsko vino ZGP« oziroma »eminentno«, pri čemer se tradicionalnemu izrazu lahko priključijo še naslednji dodatki: »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor«, »suhi jagodni izbor«, »ledeno vino«, »slamnato vino« ali »vino iz sušenega grozdja« oziroma »arhivsko vino« ali »arhiva«.

Tradicionalni izrazi v razredu kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih, so »kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom« ali »kakovostno vino ZGP«, čemur lahko priključimo dodatne označbe »mlado vino«, »kakovostno peneče vino ZGP« pa se skrajšano imenuje tudi »penina«.

Vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem« ali »vino PTP« označuje posebno kvaliteto vinskih posebnežev v Sloveniji,  kot so to teran, cviček, metliška črnina in bizeljčan. S pravilnikom je natančno urejena tehnologija pridelave ter  predelave grozdja in vina.

Osnovni izraz v razredu namiznih vin je »deželno vino s priznano geografsko oznako« ali »deželno vino PGO«.

Zakaj je suho?

Vina občasno nosijo tudi čuden izraz – suho. Le kako, če pa je mokro, se sprašujejo ljudje. Ta izraz deli vino glede na stopnjo neprevretega (reducirajočega) sladkorja. V praksi je vino bolj suho, če ima manj sladkorja, ki mu je ostalo med alkoholnim vrenjem. Suho vino vsebuje do 8 gramov sladkorja na liter, polsuho vino med 8 do 14 gramov, polsladko med 14 in 40 gramov, sladko pa nad 40.

To je bilo nekaj teorije, o kateri marsikdaj slišimo po medijih ali na raznih predavanjih, vsekakor pa spoznavanje vina pomeni, da v njem uživamo. Vino najbolje prija ob hrani. Sta nerazdružljiva prijatelja. V tem obdobju bo vsekakor prijala spomladanska lasagna, ob kateri priporočamo kozarec svežega, belega suhega vina, pa naj bo to malvazija ali chardonnay. Naredimo jo s čebulo, olivnim oljem, mletim mesom, korenjem, melancani, soljo, poprom, muškatnim oreščkom, lovorovim listom, baziliko, paradižnikom in mezgo, maslom, pšenično belo moko, manj mastnim kravjim mlekom ter sirom edamcem.

Peter Boršič