Participatorni proračun

Portorož – Preden si kdorkoli zlomi jezik, gre pojasniti, da je participatorni proračun kompliciran naziv za sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločajo občanke in občani. Ta sistem odločanja o porabi denarja iz proračuna je v svetu že zelo dobro sprejet. Uporabljajo ga celo velemesta kot npr. New York, Američani pa ga začuda niso označili za komunizem. Izraz participacija sicer izhaja iz latinske besede participare = sodelovati, imeti svoj delež, udeleževati se oz. sodelovati pri procesu odločanja ali nagrajevanja.

Malo zgodovine

Vse se je začelo že daljnega leta 1989 v brazilskem mestu Porto Alegre. Mesto z milijonom in pol prebivalcev (poleg nogometnih klubov Gremio in Internacional slovi po številnih potomcih nemških izseljencev) je leto pred tem na volitvah prevzela Delavska stranka, ki se je odločila, da del odločanja o mestnem proračunu prenese na prebivalce. Glas o dobrih rezultatih, ki jih je tak način odločanja o proračunu prinesel v Porto Alegre, se je hitro razširil v svet. Dobro prakso so najprej prevzela nekatera druga brazilska mesta, nakar se je razširila še po ostalih južnoameriških državah. S časom se je ideja participatornega proračuna prijela po celem svetu. Danes se takšno odločanje o proračunu uporablja že v dobrih 1500 mestih in celo v nekaterih provincah. Višina oz. odstotek proračuna, ki je prepuščen odločanju občanov, je od mesta do mesta različen. Ponekod je to le 1%, ponekod pa celo 20%, ob čemer je kajpak razumljivo, da njujorški odstotek znaša veliko več kot denimo petina proračuna v Piranu.

Kako je v Sloveniji?

Pri nas se že nekaj let govori o tej temi. Najdlje so prišli v Mariboru. Ustanovili so iniciativni odbor, ki je informiral prebivalce in občinarje. Z občinskimi oblastmi so se dogovorili, da bi v proračunu za leto 2016 namenili petodstotni delež, o katerem bodo odločali občani, kar je seveda bistveno več od nič.

Koristi

Svetovna banka in Organizacija združenih narodov sta preučila mesta, ki so upravljana s soodločanjem občanov. Študije so pokazale, da je v mestih, kjer občani soupravljajo s participatornim proračunom, kvaliteta življenja bistveno višja, opaziti je zmanjševanje socialne razslojenosti, zadovoljstvo in zaupanje v demokratične institucije sta povrnjena, zmanjšal se je nivo korupcije in nenazadnje je pospešena tudi gospodarska rast – a ne na škodo zgoraj naštetega.

Sodelujte!

Ali bi lahko participatorni proračun uvedli tudi v piranski občini? Kakšno je vaše mneje o tem? Če bi obstajala možnost soodločanja, kaj bi predlagali, da bi se s tem denarjem naredilo, popravilo ali kupilo? Vaša mnenja in predloge sprejemamo na info@slo5.net. V naslednji številki bomo povedali nekaj več o načinu soodločanja in kaj o tem meni slovenska zakonodaja.

Mojmir Kovač