Kolumna: Luknja
Ste se kdaj vprašali kaj je predor? V bistvu ni nič drugega, kot luknja v hribu, ki nam olajša pot.
Običajno je tako. Pri nas ne. Naša luknja med Izolo in Koprom ni navadna luknja. Tudi ni navaden predor. To je luknja, ki smo jo kopali dolga leta, mastno plačali in ves čas upali, da bo prinesla lepo, dolgo in za razvoj obale pomembno več kilometrsko plažo. Pa se kot kaže ni se izšlo.
Ker je naša luknja v hribu poleg ceste prinesla še luknje v spominu, razumevanju, financah in druge, si lahko privoščim še svojo luknjo in iskreno zapišem, da je po mojem mnenju (izgubljena?) plaža, ki bi nadomestila obalno cesto celo pomembnejša od drugega tira. Več bi imeli od nje, predvsem pa bi naše okolje opazno spremenila na bolje, česar za drugi tir ne upam trditi.
Predor, ki s(m)o ga delali leta in leta, bi še smrkci s čajnimi žličkami skopali prej, kot ga je bil sposoben skopati mogočen dobro plačan »možganski trust slovenskega avtocestja«. Z najmodernejšimi stroji (tako časnik Finance) s(m)o ga kopali dlje kot so to pri najdaljšem predoru na svetu počeli Norvežani. Mi pa vseeno še čakamo, medtem ko nekateri mediji izgubljajo spomin in pri poročanju uporabljajo besedne zveze, kot so »predor bo odprt že junija« ali »dela potekajo po načrtu«. Mar res sproti pozabijo kdaj se je gradnja začela in kaj vse se je med njo dogajalo?
Bo že držalo, da je naš tunel v bistvu še najbolj luknja v spominu. Spomnim se, bil sem še mlad, ko so nam razlagali, da bo tunel sprostil obalno cesto in prinesel najdaljšo plažo v domovini. Zato da ga je vredno – četudi je dražji – narediti. Saj res, zakaj bi sicer delali predor, ko pa bi cesto veliko ceneje speljali po dosedanji trasi? Na to vprašanje bodo morda odgovorili tisti, ki so zapovedali vinjeto v predoru, čeprav svoje kosmate riti občasno namočijo celo v naše morje. Težava namreč ni v vinjeti, pač pa v plaži, ki jo zanjo žrtvujemo.
A to verjetno nikogar več ne briga. Dobili bomo predor, po katerem bodo tovornjakarji in avtobusi vozili zastonj. Zato ne bodite presenečeni, če se bo Sergio iz Ricmanj s svojim kamiončinom peljal v Portorož na pivo. Sej ni mona! Zakaj bi kupil vinjeto, če gre lahko s kamiončinom brez nje.
Drži, Sergio ni mona. Mone smo mi, ki vsakič znova pustimo, da nam uradniki iz mestnih pisarn solijo pamet in krojijo usodo. Kaj ko bi se primorski mediji združili in organizirali akcijo skupaj z župani, krajani … kaj ko bi rekli dovolj? Kaj ko bi …
Alex Krebelj
