Intervju: Gašpar Gašpar Mišič, kandidat za župana Ankarana
Ankaran – Izkušeni pokeraši pravijo, da je najtežje igrati proti enemu samemu nasprotniku, verjetno pa je podobno tudi na volitvah. V najmlajši slovenski občini za prvega župana v zgodovini kandidirata zgolj Gregor Strmčnik in Gašpar Gašpar Mišič, ki ima sicer več politične kilometrine, zato pa njegov tekmec računa »na prednost domačega igrišča«. Kako torej razmišlja GGM tik pred volitvami?
Za župana ste kandidirali že v piranski občini. Od kod motivacija, da poskusite še v Ankaranu?
»Za župansko kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan, da si Ankaran in Ankarančani zaslužijo, da zadihajo. Ankaran mora privabljati in biti povezovalen, kar bo možno doseči le s pravilnim pristopom in razvojnim konceptom. Je prelep, da bi bil ujetnik parcialnih interesov tistih, ki ne vidijo preko administrativnih meja. Ankaran in njegovi prebivalci so bili vsa ta leta ujetniki posameznikov, ki vodijo izključevalno politiko in ljudi med sabo delijo. Ni mi vseeno, kaj se bo po volitvah zgodilo občanom Ankarana, zato prinašam novo energijo in svežino. Vprašanje je, če si Ankarančani resnično želijo, da Ankaran prevzame ozka interesna skupina posameznikov, ki je vsa ta leta soustvajala probleme. Tisti, ki so del problema, ne prinašajo pravih rešitev. Čez čas bodo tudi sami spoznali, da so bili v zmoti in bomo na koncu vsi skupaj sodelovali. Nisem obremenjen s preteklostjo, ker sem v svoji podjetniški, družbeni in politični praksi dokazal, da sem človek dejanj. Vodim politiko povezovanja, sodelovanja, sobivanja in soustvarjanja ter želim negovati dobre medsosedske odnose. Vse to predstavlja motivacijo, ki me je gnala k temu, da kandidiram za župana občine Ankaran ter naredim nekaj dobrega za kraj in ljudi, ki v njem živimo.«
Vaš tekmec Gregor Strmčnik gradi kampanjo na prizadevanju za ustanovitev samostojne občine. Za kaj si boste prizadevali vi?
»Skupaj s podporniki si bomo prizadevali za uresničitev programskih točk, ki so temelj za boljše življenje v naši skupnosti: a) Naša izhodišča so povezovanje, sodelovanje, sobivanje in soustvarjanje. S povezovalnim pristopom bomo Ankaranu dali identiteto, ki privablja v svojem mediteranskem in istrskem značaju, prijaznih ljudeh in domačnosti. Zavedamo se, da je počutje obiskovalcev v veliki meri odvisno od zadovoljstva občanov, b) Ankaran kot naravni razvojni potencial. Naš koncept razvoja temelji na naravnih potencialih Ankarana kot smiselno navezovanje in nadgradnja že obstoječe infrastrukture obalno-kraškega in čezmejnega območja, c) Ankaran kot epicenter kreativnosti in drznih podjetniških idej. Ustvarjali bomo kreativno okolje, v katerem bodo imeli vsi možnost razvijati svoje potenciale. Z ustvarjanjem stimulativnega podjetniškega okolja bomo spodbujali razvoj družinskega podjetništva, samozaposlitev in odpiranje novih delovnih mest, d) Ankaran kot dodana vrednost obalnega turizma. Vidimo celotno sliko in prepoznali smo razvojni potencial Ankarana, ki predstavlja pomemben del ponudbe širšega območja in novi občini lahko prinese največ, e) Ankaran kot skupnost transparentnega prostorskega načrtovanja. S konstituiranjem nove občine Ankaran prenehajo veljati vsi postopki prostorskega načrtovanja in se pričnejo novi postopki, pri katerih bodo sodelovali občani Ankarana. Posebno pozornost bomo namenili vključevanju javnosti v pripravo prostorskega načrtovanja. S tem želimo doseči, da se občani poistovetijo z razvojem Ankarana in razvoj kraja sprejmejo kot svoj osebni razvoj, f) Ankaran kot povezovalni člen.
Tisti, ki so del problema, ne prinašajo pravih rešitev.
Administrativne meje sprejemamo kot povezovalni člen med skupnostmi in kot priložnost za skupne projekte. Celotno območje severnega Jadrana je naš skupni kulturni in gospodarski prostor, zato je povezovanje in medsebojno dopolnjevanje edina prava razvojna pot, g) Ankaran kot skupnost povezovanja in sobivanja. Z dvigom ravni kulture sobivanja bomo občani Ankarana zaživeli v urejenem in sproščenem okolju, v katerem se bomo počutili varno. V dobro organizirani skupnosti nihče ni sam in se ne počuti osamljenega. V prihodnost vstopamo neobremenjeni in volitve vidimo kot novo priložnost, h) Ankaran kot prostor medgeneracijskega sodelovanja. Spodbudili bomo ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah. Z ustreznimi programi in izgradnjo primerne infrastrukture bodo vse starostne skupine dobile priložnost za aktivno življenje, i) Ankaran kot učinkovita in racionalna občina. S skupnim opravljanjem nalog občinske uprave z Mestno občino Koper in drugimi občinami ter sodelovanjem z javnimi zavodi in institucijami bomo odpravili birokratske ovire in zmanjšali stroške. Prehod v samostojno občino mora biti realen in racionalen. Ohranili in okrepili bomo sodelovanje z vsemi javnimi ustanovami v MO Koper ter drugih sosednjih občinah, j) Sodelovanje z zaledjem. Posebno pozornost bomo namenili sodelovanju z zaledjem, predvsem s sosednjimi kraji Hrvatini, Kolomban, Barižoni, Premančan, Jelarji, Škofije in Dekani. Za uresničitev programa smo se zbrali pod skupnim geslom ‘Povežimo Obalo – Povežimo Slovenijo’.«
Koliko vam lahko škoduje ali koristi preteklost državnega sekretarja in direktorja Luke Koper oz. nedavna eskapada s policijo?
»Medijski napadi name so se začeli, ko sem vstopil v državno politiko in dal jasno vedeti, da me ni možno voditi od zunaj in nisem kimavec, ki dviga roko po navodilih drugih. Razmišljam s svojo glavo, sem neobremenjen in neodvisen, zato sem postal nevaren za marsikoga. Glede preteklih izkušenj državnega sekretarja in predsednika uprave Luke Koper naj povem, da so to izkušnje, ki so in mi še bodo koristile pri opravljanju delovnih ali javnih nalog. Od znotraj sem spoznal, kako so veliki sistemi v Sloveniji pogosto neučinkoviti, birokratsko in še kako drugače prepleteni. Sam sem v svojem pristopu nekoliko nekonvencionalen, ker v nasprotju z mnogimi drugimi razmišljam na način, da probleme rešim in jih ne ustvarjam. Moji sodelavci vedo, da sem zelo zahteven in organiziran; najprej do sebe, nato še do svojih njih. Še posebej tam, kjer smo kakorkoli povezani z javnimi sredstvi in javnim interesom. Pri teh vprašanjih ni dvomov: na prvem mestu so učinkovitost, kakovost in transparentnost storitev. Ker je znano, da se teh načel zelo resno držim, sem prepričan, da umetno ustvarjene afere ne morejo preglasiti doseženih rezultatov.«
V čem leži prihodnost ankaranske občine, če odštejemo nadomestilo Luke Koper? Si boste prizadevali za vrnitev pod koprsko okrilje?
»Prehoda v novo občino nikakor ne smemo gledati v slabšalnem smislu, ampak kot priložnost za nadgradnjo vsega, kar je bilo dobrega. Izboljšati moramo delovanje celotnega sistema in že v samem začetku delovati povezovalno. Ne smemo obremenjevati prebivalcev ene in druge občine s sovražno nastrojenostjo, saj to pelje samo v stagnacijo. Nekateri žal vidijo samo to, kako si bodo razdelili denar od Luke Koper, posamezne stolčke ali službe. Dogajanje v Ankaranu je tudi na državni ravni sprlo ljudi, da bi si določene skupine zagotovile privilegije. Zato si bom prizadeval za rešitve, ki so sprejemljive za vse nas, saj moramo ostati v prijateljskih odnosih. Ne smemo zanemarjati tega, da imajo prebivalci obeh občin skupne prijateljske, sorodstvene, službene, poslovne ali druge vezi. Občani Ankarana niso zaposleni zgolj na območju Kopra, ampak tudi na drugih delih Obale in Krasa ali čez mejo v Italiji. Zato bo občina Ankaran prijateljska, tako z MO Koper, kot z vsemi drugimi, tudi onkraj meje.«
Majhne občine so v Sloveniji različno uspešne. Perspektive Ankarana?
»Naša izhodišča so povezovanje, sodelovanje, sobivanje in soustvarjanje. Čas je, da Ankaran dobi novo identiteto, ki bo privabljala v mediteranskem in istrskem značaju, prijaznih ljudeh in domačnosti. Naš koncept razvoja temelji na naravnih potencialih kot smiselna nadgradnja že obstoječe infrastrukture v celotni regiji, tudi v hrvaškem delu Istre in Italiji. Ustvarili bomo kreativno okolje, v katerem bodo imeli vsi možnost razvijati in uresničevati svoje potenciale. V Ankaranu bomo spodbujali predvsem domač turizem, sobodajalstvo in vse, kar je po meri prebivalcev. Nikakor si ne želimo, da bi se karkoli dogajalo mimo njih, kot na primer v Portorožu, kjer pri delu prebivalcev čutimo, da ne sprejemajo razvoja turizma, ki postaja ponekod celo moteč element. To vidimo tudi v Dubrovniku ali Benetkah, zato si želimo, da se tudi infrastruktura, ki bo zgrajena za namene razvoja turizma, naredi predvsem po meri prebivalcev in za prebivalce. Počistili in uredili bomo plaže, ki bodo namenjene predvsem zadovoljstvu občanov in razvoju turistične ponudbe Ankarana. Ohranili njihovo prvinskost in naravnost.
Razmišljam s svojo glavo, sem neobremenjen in neodvisen, zato sem postal nevaren za marsikoga.
Celoten Ankaranski polotok bomo razdelili na tematske plaže, ki bodo namenjene različnim starostnim in družbenim skupinam. Šport bo postal nekaj samoumevnega, saj bomo velik poudarek posvetili izgradnji infrastrukture. Ankaran bo postal velik rekreacijsko–športni park, namenjen zadovoljstvu občanov in športnega turizma 365 dni na leto. Priložnost vidim v družinskem in zdraviliškem turizmu, predvsem v povezavi z obstoječimi in novimi ponudniki zdravstvenih storitev. S tem bi spodbudili razvoj številnih drugih dejavnosti, ki so s takšnim turizmom povezane in ga dopolnjujejo, kot so wellness storitve, fizioterapevtske storitve ter druge podporne dejavnosti. Podpirali bomo nemoten razvoj pristanišča in doseganje odličnih poslovnih rezultatov Luke Koper, vendar s posebnim poudarkom na varovanju skupnega okolja. Območje tretjega pomola bomo namenili Razvojno–tehnološkemu centru Ankaran, ki bo izobraževanje in raziskovanje povezoval s podjetništvom.«
Koliko bodo na odločitev prebivalcev vplivala javna soočenja?
»Zelo sem zadovoljen, da je prišlo do njih, ker je marsikdo lahko končno videl, kakšna politika se vodi s strani nekaterih mojih nasprotnikov. Na prvem soočenju sem bil namreč žrtev zelo glasnih, nestrpnih in neokusnih vzklikov, kljub svojemu strpnemu nastopanju ter resnični želji po ustvarjanju klime povezovanja in sodelovanja. Od tega dogodka dalje sem dobil veliko podpore s strani občank in občanov Ankarana ter mnogih drugih, ki tovrstnega načina komuniciranja, tako kot sam, ne odobravajo. Kar nekaj let se je pred občani Ankarana skrivala ‘druga plat’ zgodbe o razdelitvi MO Koper. Kjer je dim, je tudi ogenj, zato je treba razloge za dogajanja zadnjih let iskati pri vseh straneh. V Kopru so si kar nekaj let prizadevali, da bi vlagali v razvoj Ankarana, vendar so naleteli na skupino ljudi, ki je vsake, še tako dobre namene, vnaprej zavračala. Večina ljudi v Ankaranu s tem ni bila niti seznanjena in zdaj imamo končno priložnost prikazati celotno zgodbo. Prepričan sem, da se bodo občani Ankarana na volitvah odločili za tiste, ki podpiramo povezovanje, sodelovanje, sobivanje in soustvarjanje, ne pa konflikte in razdore.«
Kakšen izid pričakujete?
»Zmago in predvsem to, da kot skupnost zaživimo in se razvijemo v duhu sodelovanja ter prijateljstva med vsemi občani Ankarana in sosednjih občin ter celotne regije, tudi v čezmejnem prostoru.«
Boris Planinc & Vasja Klun
