Intervju: Gregor Strmčnik, kandidat za župana Ankarana
V nasprotnem kotu se pripravljen na boj z Gašparjem Gašparjem Mišičem do zadnjega volilca ogreva Gregor Strmčnik, ki ga domačimi poznajo kot gonilno silo “odcepitvenega gibanja”. Ustanovitev nove občine je že dosegel, kdo je torej mož, ki je dodobra zmanjšal teritorij MO Koper?
»Čisto običajen človek, ki je v Ankaran prišel kot najstnik in se v ta prostor preprosto zaljubil. Po končani osnovni šoli v Celju sem se vpisal na pomorsko šolo in z družino smo se preselili v Ankaran. Tukajšnje naravne danosti so mi prirasle k srcu do te mere, da sem že v 80-ih letih začel sodelovati v civilno-družbenih gibanjih in pobudah za ohranitev tega prostora, ki pa v tridesetih letih niso naletele na ustrezen posluh. Zaradi eskalacije nasilja nad prostorom in pogubnih načrtov pozidave, ki so bili predvideni za to območje, sem se odločil, da se s skupino somišljenikov združimo ter skozi projekt ustanovitve občine Ankaran preprečimo uničenje naravnih danosti.«
Kandidaturo vaše skupine ‘Radi imamo Ankaran’ ste objavili na šesto obletnico vložitve predloga v državni zbor za ustanovitev občine. Zakaj ste kandidirali in kakšnih šest let je za vami?
»Teh šest let je bilo predvsem zelo zanimivih, poučnih in težkih. Prva tri leta smo delovali v okviru civilno-družbenega gibanja ‘Pobuda za ustanovitev občine Ankaran’, ki je v državnem zboru Republike Slovenije s sedemkratnimi zakonodajnimi postopki poskušalo sprožiti referendum za ločitev Ankarana in je naletelo na odpor politike, vkleščene s strani lokalnega ter državnega kapitala. Ta politika je povozila vse pravne norme, zakonodajo in referendumsko voljo ljudi. Občino Ankaran je naposled ustanovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. V naslednjih treh letih smo na podlagi podeljenega zaupanja Ankarančank in Ankarančanov na volitvah dobili 8 mandatov v Svetu Krajevne Skupnosti, katerega vodim. Tudi ta ciklus je bil zelo zahteven, ker smo morali ščititi interese občine Ankaran, ki je bila ustanovljena, ne pa še konstituirana in katero so iz MOK želeli načrtno osiromašiti in razprodati. Zaradi nespoštovanja ustanovitve Občine Ankaran smo na US RS dosegli še eno naknadno odločbo, s katero je bilo MOK prepovedano razpolagati s premoženjem v območju Občine Ankaran. V teh šestih letih sem se ogromno naučil in čeprav so bila težka, mi ni žal in bi se danes znova odločil enako. Kandidiratura je nekakšno logično nadaljevanje, saj vstopamo v tretjo tretjino. Po treh letih pobude za ustanovitev občine in po triletnem obdobju konstituiranja občine Ankaran je v naslednji fazi oz. prvem občinskem mandatu na vrsti skrb za sprejetje prvih občinskih aktov, torej statuta in delitvene bilance, ki mora biti pravična do obeh občin. Potrebno bo urediti razmerja tridesetih let nakopičenih in odprtih problemov z državo ter vzpostaviti sodelovanje in sožitje z vsemi obalnimi občinami, čezmejno občino Milje in seveda s prijateljsko MO Koper.«
V Ankaran sem prišel kot najstnik in se v ta prostor preprosto zaljubil.
Osnova za vse je bila referendumska opredelitev v prid osamosvojitve. Ali tudi tokrat zaupate prebivalcem Ankarana? Verjamete, da se njihovo mnenje ni spremenilo oz. se je celo okrepilo?
“Ko smo začeli s projektom, je malokdo verjel, da so naše namere dejansko naravovarstvene. V teh šestih letih smo dokazali, da ne gre za političen, ampak ohranitveni projekt. Ankaranu ni bilo potrebno občine in meni ne županstva, vendar so našo voljo kot voljo ljudi in civilno-družbenih gibanj ter navsezadnje kot stališče sveta KS že trideset let zgolj ignorirali. Zaradi ignorance in arogance občinske ter državne politike je prišlo do ustanovitve občine Ankaran, katero ne smemo opazovati kot občino ločevanja, temveč kot izhodišče za sodelovanje, kot odskočno desko za oblikovanje primorske pokrajine. Močno smo si prizadevali za ohranitev naravnih danosti: preprečitev pozidave obalnega pasu, zaščita kmetijskih zemljišč, upor proti plenjenju s strani struktur blizu vodstva MOK, pogumno vztrajanje za pregon suma kaznivih dejanj ob lastninjenju pokopališča in Kompas Lazareta, ohranitev mladinskega nogometnega igrišča v Valdoltri. Želeli smo preprečiti pogubne poteze Mestne Občine Koper, kar je ljudem jasno nakazalo stališča, kako mislimo delati naprej. Za razliko od MOK, kjer že desetletje pred očmi vseh javno premoženje odteka v zasebne roke osebam in prijateljskim družbam blizu vodstva občine, smo v Ankaranu v zadnjih šestih letih s prostovoljnim delom in zasebnimi sredstvi branili javno premoženje. Menim, da je to dovolj dobra popotnica in ljudem za prihodnost kraja ni več potrebno skrbeti ter bodo program skupine ‘Radi imamo Ankaran’ podprli tudi na bližajočih se volitvah.”
Ko smo že omenili prebivalce Ankarana, kakšno mnenje imate o tistih zloglasnih, ki so se malo pred volitvami na novo registrirali kot domačini?
“Ne le pred volitvami, ne smemo pozabiti, da so se cele skupine s ciljem vplivanja na izid preseljevale v Ankaran tudi pred referendumom! Tisti rezultat, čeprav je uspel z lepim odstotkom, ni verodostojen, saj je za samostojno občino glasoval veliko večji odstotek pravih prebivalcev Ankarana. Takšna ravnanja niso samo moralno-etično sporna, so tudi opredeljena kot kazniva dejanja in bodo predmet kazenskega pregona, tako do oseb, ki so se v Ankaran zlonamerno preselile, tako do tistih, ki so takšna kazniva dejanja z omogočanjem prijave na domačem naslovu dovolili. Zakonodajo v RS je potrebno striktno spoštovati in tudi v primeru nezakonitega priseljevanja v Ankaran bo tako.”
Želeli smo preprečiti pogubne poteze Mestne občine Koper
Če boste izvoljeni, katere so prve tri stvari, ki bi jih želeli odkljukati s svojega seznama?
“Na prvem mestu je zagotovo ohranjanje interesov občine Ankaran, priprava pravične delitvene bilance, da ne bi bili pri delitvi premoženja izigrani. Na drugem mestu je dvig kakovosti bivanja v Ankaranu, saj je bil v preteklih letih močno zapostavljen in tukaj je cela paleta stvari, ki jih je potrebno urediti. Pripravljamo program razvojnega načrtovanja, ki ga bomo izpeljali s strokovnjaki iz Slovenije in tudi tujine, tu je še dodelava načrta za pristanišče. Kot zadnjo točko bi izpostavil sodelovanje in sožitje z vsemi obalnimi občinami, predvsem z MO Koper. Prebivalci Ankarana in Kopra nikoli nismo bili skregani in prav bi bilo, da tudi vodstvi lokalnih skupnosti tvorno sodelujeta. Razna opravila, kot so priprava odnosov z RS in sprejetje statuta, delitvene bilance ter vzpostavitev delovanja občinskih organov, bodo zahtevala obilo znanja, a tudi ljubezni ter čuta za kraj in zdi se mi prav, da te pomembne naloge v prvem mandatu opravimo Ankarančani, ne pa od drugod vsiljeni ljudje, ki v Ankaranu nikoli niso živeli in nam sedaj želijo vsiliti drugačen kraj, kot bi ga radi vzpostavili za bodoče generacije.”
Boris Planinc & Vasja Klun
Preberite še intevju s Strmčnikovim nasprotnikom Gašparjem Gašparjem Mišičem >>
