Poizvedoval sem za razli\u010dnimi univerzami in Karlova se mi je zdela najprimernej\u0161a. Karlova univerza je druga najstarej\u0161a v Evropi, prvo so ustanovili de Medici v Firencah. Praga slovi po svoji poeti\u010dnosti, ki je seveda stvar hrepene\u010dega poganskege duha. Tu so bivali najve\u010dji med alkimisti, znanstveniki, umetniki. Ko Tyho ne bi meril nebes v Pragi, Kepler ne bi prestavil Sonca zopet v center, Voyager ne bi mogel potoval po son\u010dnem sistemu. In Ple\u010dnik? Veliki Mag. Tako so mi \u010dehi povedali in sem sam razumel. Razlogov je bilo ve\u010d kot dovolj.<\/p>\n
V za\u010detku \u0161olanja je bilo stra\u0161ansko samotno. Po\u010dasi je nastala dru\u0161\u010dina, ki se je potem dobro imela. V \u0161oli so bili precej strogi in od nas zahtevali rezultate tako v samih fotografijah, kot v mi\u0161ljenju. Najbolj smo se bali tako imenovane klavzure. Dvakrat letno si stopil v sobo z mizami. Tam so sedeli vsi profesorji. Razgrniti si moral vseh trinajst \u0161olskih predmetov in stati za njimi, jih zagovarjati. Za vsak predmet si imel mentorja. \u010ce si pokazal dvom, so planili po tebi. U\u010dili so nas torej, da moramo resno delati in resno misliti. In da, \u010de pade\u0161 se mora\u0161 znova pobrat, da naj gledamo stvari iz ve\u010d kotov, pa ne fizi\u010dnih, da se fotografija, umetni\u0161ko delo, ne rodi zaradi nekega stroja ali aparata, ampak zaradi misli, sanj, \u010dustev, da nisi tam zaradi njih, pa\u010d pa zaradi sebe.<\/p>\n
Kdaj si se zaljubil v fotografijo?<\/strong><\/p>\n Upreti se nisem mogel procesu. Kot \u0161estnajst leten fant sem odkril fotoaparat Canon AE-1, ki je sameval v omari. S kolesom sem pri\u010del kro\u017eiti po Novi Gorici in fotografirati. Nezavedno, vedno bolj intenzivno. Opazoval sem okolico in kaj se dogaja v meni, dokler nisem uvidel motiva, ki bi ga hotel zajeti. Potem sem hitel v temnico. Sledilo je pregledovanje fotografij, izbor. Material se je po\u010dasi nabiral. Sam pa sem hotel vedno ve\u010d. Nekega dne sem se sprehajal po vrtovih, v Panovcu, in naletel na starej\u0161ega mo\u017eaka. Pri\u010dela sva s pogovorom. Kmalu se mi je pustil fotografirati. Te slike skupaj z drugimi sem pokazal bratovemu dekletu. Ona je bila italjanka in je takrat vedela mnogo ve\u010d o umetnosti kot jaz. Videl sem, da so ji fotografije v\u0161e\u010d in na koncu je rekla samo: Tu hai l’occhio. Kak\u0161no veselje mi je naredila s tem. Taki in podobni dogodki so mi potrjevali, da sem na pravi poti. Fotografiranje mi je omogo\u010dilo komunikacijo, ob\u010dutek svobode, radovednosti. Z njim sem preverjal svoj odnos do okolice in \u010dloveka.<\/p>\n Spomnim se tvoje razstave v tunelu naErjav\u010devi ulici v Novi Gorici. Bil si prvi, ki je ta zanimiv prostor uporabil v druga\u010dne namene. To je bila razstava obrazov brezdomcev.<\/strong><\/p>\n Idejo je iznesel Vasja Pelhan, festival, zavod GONG pa je razstavo finan\u010dno in organizacijsko podprl. Hitro je bilo jasno, da je ideja odli\u010dna. In kljub mnogim zapletom smo stvar pripeljali do konca. Nekatere pomembne odlo\u010ditve so padle v no\u010di pred otvoritvijo, dobesedno je viselo vse v zraku. Potem je lepo steklo.<\/p>\n Menili smo, da bodo fotografije veliko ve\u010d povedale v tunelu, svobodnem urbanem prostoru, kot pa v zaprtem,institucionalnem. In vedeli smo, da\u00a0 jih bo videlo tudi ve\u010d ljudi. Tunel je namre\u010d zelo prehodno obmo\u010dje.<\/p>\n Cikel Brezdomci je bila moja diplomska naloga. Pregledal sem Prago, ugotovil kje se brezdomci najve\u010d dru\u017eijo. Potem sem dva meseca, dan za dnem, prihajal na te kraje, se pogovarjal z njimi, jih fotografiral. Vsak je povedal svojo zgodbo. Potem so me hoteli brezdomni cigani poro\u010diti. Ponudili so mi dve deklici, Regino in Stello. Poln vtisov sem komaj \u010dakal naslednji dan, nove pustolov\u0161\u010dine, nove ljudi, nove misli, nove fotografije.<\/p>\n V mestni galeriji se predstavlja\u0161 z motivi iz narave.<\/strong><\/p>\n Z \u017eenskami, naravo in knjigami sem bil vedno obseden. Bilo je vpra\u0161anje \u010dasa kdaj in kaj bo iz tega nastalo. Prozo sem zamenjal za znanost, ljubico za muzo. Ogromno \u010dasa sem prebil v \u010dtivu in hkratu hodil po hosti, travnikih, poljih. Mapa se je debelila, oko je postajalo zahtevnej\u0161e, razmi\u0161ljanje bistrej\u0161e. Temi vode in vesolja sta bili na prvem mestu. V nekem trenutku sem prebral, da je vodno vrtenje posledica vrtenja, \u0161irjenja kozmosa. Misel je odprla \u0161e druge predstave o resni\u010dnosti. Slike so se povezale. Razumel sem zakaj je Jupiter neuspelo sonce in zakaj slikam zvezde, \u010de pravzaprav \u017eelim sporo\u010diti nekaj o vodi.<\/p>\n Voda, namre\u010d je in bo bo\u017eanstvo. Trenutno je voda\u00a0 zelo aktualna tema, mogo\u010de tudi ena od pomembnej\u0161ih. Pravimo, da brez vode ni \u017eivljenja. Zakaj? \u010clovek je vi\u0161je razvita prst, zemlja. Za to pa je nujno potrebna voda. Ona resonira v sozvo\u010dju z DNK vija\u010dnico, ona jo pogojuje. Vpra\u0161anje ali ima voda ne samo spomin, ampak tudi zavest je je ve\u010d kot na mestu. To in podobno sem se spra\u0161eval preko fotografije. Seveda pa je nemogo\u010de dose\u010di misli v materialnem delu.<\/p>\n Umetni\u0161ke stvaritve, umetni\u0161ki mediji, \u010de dose\u017eejo svojo duhovno \u0161pico, postanejo neka druga realnost. \u010ce strogo gledamo na fotografskij medij, vidimo, da skozi le\u010do spu\u0161\u010damo odbito in vpadno svetlobno realnost. Torej brez realnosti fotografije ni. Sama fotografija kot artefakt, pa nima dosti opraviti s takratno realnostjo. Umetni\u0161ka dela pri\u010dnejo \u017eiveti svojo magi\u010dno resni\u010dno v gledalcu, opazovalcu, preu\u010devalcu, \u010dloveku. Kip angela ni angel. Fotografija ro\u017ee ni ro\u017ea, je fotografija ro\u017ee. Umetnost ho\u010de ukrivljati prostor in \u010das v samem \u010dloveku, govori mu o ve\u010d dimenzijah, povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.<\/p>\n \u010ceprav so Odvodi in dovodi nekak\u0161no idealiziranje, sem \u0161e vedno pustil odtis na\u0161ega \u010dasa v njih, hote ali ne. Pregledoval sem renesan\u010dna tiho\u017eitja in tam odkril podrobnost, ki je le redko umanjkala. Na vseh slikah so bile prisotne \u017eivali. Na \u0161opku ro\u017e je bil metulj, na vazi ku\u0161\u010dar, na grozdju muha, skoraj neopazno. Takrat si ljudje niso mogli predstavljati narave brez \u017eivali. Podrobnost govori tudi o temu, da je narava 500 let nazaj bila veliko bolj \u017eiva. Ko sem pregledoval fotografije sem ravno tako naletel na muho na\u0161ega \u010dasa. Nisem se mogel znebiti plasti\u010dnih vre\u010dk, plo\u010devink, plastenk, po bregovih, travnikih. Tako sem jih vkomponiral v fotografije, kot sporo\u010dilo za prihajajo\u010de generacije. Tako umetnost dela, tako sporo\u010da. Po\u010dasi postaja vsem jasno, da je Mati Zemlja, narava trenutno v strahotnem stanju.<\/p>\n S prihodom digitalne fotografije se je na podro\u010dju fotografije marsikaj spremenilo. Kaj tebi pomeni digitalna in kaj klasi\u010dna fotografija?<\/strong><\/p>\n Obe imata prednosti in slabosti. Film je mehkej\u0161i. Fotografije iz temnice pustijo o\u010dem v globino. Digitalna je stra\u0161ansko prakti\u010dna in poceni. Daje dobre rezultate in to zelo hitro. Bistvo pri tem je, da to kak\u0161no tehnologijo uporablja\u0161 ni toliko pomembno kot to, kaj sporo\u010da\u0161, kaj je tvoja zgodba.<\/p>\n Poklic fotografa danes pravzaprav izumira. Kako lahko danes fotograf pre\u017eivi?<\/strong><\/p>\n Ne verjamem, da bo fotograf izumrl. Vedno nas bo nekaj tako ali druga\u010de pre\u017eivelo. Velike korporacije, recimo avtomobilska, modna industrija, ho\u010de imeti tehni\u010dno in estetsko dovr\u0161ene fotografije. Tega ne more opraviti nekdo, ki ne ve kako se temu stre\u017ee. Drugo pa so sinovi in h\u010dere direktorjev, ki tako zlahka pridejo do posla. Kon\u010dni rezultat pove vse. Internet postaja velika svetovna trgovina, v kateri je prisotna tudi fotografija.<\/p>\n Katere umetnosti so ti \u0161e blizu?<\/strong><\/p>\n Prva je glasba. Zadnja leta veliko pogledujem proti arhitekturi, kiparstvu in filmu.<\/p>\n Kako se lahko umetnik danes politi\u010dno izrazi, oziroma, kako lahko doprinese k bolj\u0161emu razumevanju dogodkov po svetu? Ko smo \u017ee pri tem, kaj meni\u0161 o navalu beguncev? Kaj lahko umetnik stori na tem podro\u010dju?<\/strong><\/p>\n Umetnik ni politik. Umetnost tudi nikoli ne direktno kritizira ali izra\u017ea mnenja. Umetnik podaja svojo racijonalno emotivno notranjost, glede na zunanjost. Objektivnosti pri tem ni. Umetnik je radoveden, ho\u010de \u010dista dela, ki naj bi presegla tudi njegove lastne predsodke. V nekaterih primerih umetnik postane politi\u010den. Recimo \u010de slika\u0161 begunce, se avtomatsko politi\u010dno izra\u017ea\u0161. Namre\u010d to, da begunci obstajajo, je politi\u010dno vpra\u0161anje. Re\u010demo lahko, da je zato kriva pohlepna svetovna politika, ekonomija. Umetnik sam pa to vidi kot veliko \u010dlove\u0161ko tragedijo in to ho\u010de po svojih mo\u010deh vpodobiti, zato da bi se spremenilo. To neskon\u010dno \u010dlove\u0161ko trpljenje, ki mu ni videti konca. Naivno sku\u0161a to posredovati v upanju na spremembo \u010dlove\u0161ke mentalitete, ki je edina resni\u010dna sprememba, spremenljivka. Za to pa je potreben \u010das, po\u010dasna evolucija uma.<\/p>\n Za konec pa \u0161e na\u010drti, oziroma, kaj v tvojem ateljeju nastaja danes? V katero smer gre tvoje umetni\u0161ko delovanje?<\/strong><\/p>\n Ateljeja nikoli nisem imel, oziroma mogo\u010de je to v tem trenutku ra\u010dunalnik. Tam se vedno kaj kuha. Atelje je zame Svet. Razmi\u0161ljam o spoju \u010dloveka in narave.<\/p>\n Aleksandra Jug<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mestna galerija Nova Gorica novo razstavno sezono za\u010denja z razstavo gori\u0161kega umetnika Jerneja Humarja,\u00a0 Odvodi…<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":2418,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"image","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[],"class_list":["post-2417","post","type-post","status-publish","format-image","has-post-thumbnail","hentry","category-primorski-originali","post_format-post-format-image"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1.jpg",640,480,false],"thumbnail":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1-500x280.jpg",500,280,true],"medium":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1-600x365.jpg",600,365,true],"medium_large":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1.jpg",640,480,false],"large":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1-640x480.jpg",640,480,true],"1536x1536":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1.jpg",640,480,false],"2048x2048":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1.jpg",640,480,false],"covernews-featured":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1.jpg",640,480,false],"covernews-medium":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1.jpg",453,340,false],"woocommerce_thumbnail":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1-300x300.jpg",300,300,true],"woocommerce_single":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1-600x450.jpg",600,450,true],"woocommerce_gallery_thumbnail":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h1-100x100.jpg",100,100,true]},"author_info":{"info":["Uredni\u0161tvo Primorski Utrip"]},"category_info":"Primorski originali<\/a>","tag_info":"Primorski originali","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2417","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2417"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2417\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2434,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2417\/revisions\/2434"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2418"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2417"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2417"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2417"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"originali_h2\"](\"http:\/\/slo5.net\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2015\/10\/originali_h2.jpg\")
<\/a><\/p>\n<\/a><\/strong><\/p>\n<\/a><\/p>\n