![\"matjaz_krajnc_zd_lucija\"](\"http:\/\/slo5.net\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija.jpg\")
<\/a>Po svoje je piranska ustanova specifi\u010dna zaradi turizma. Kako obvladujete pove\u010dan pretok v poletnih mesecih?<\/strong><\/p>\n\u201eV ob\u010dini Piran imamo dolgo tradicijo lo\u010dene zdravstvene obravnave turistov.\u00a0 Dejavnost se je za\u010dela v Termah Portoro\u017e nekje okoli leta 1982, ko so bile terme \u0161e sestavni del Zdravstvenega doma Piran. Poleti l. 1984 sem v novo zgrajenem \u00bbza\u010dasnem\u00ab\u00a0 objektu zdravstvenega doma v Luciji (otvoritev 1979. leta) pri\u010del svojo strokovno in delovno kariero v preseljeni Ambulanti za turiste. Vse do danes ambulanta redno deluje v poletnih mesecih, ko je turistov najve\u010d. Turisti so specifi\u010dni pacienti, saj celo ob najmanj\u0161ih te\u017eavah in potrebah po obisku v ambulanti zahtevajo takoj\u0161en pregled. Ne zanima jih stopnja nujnosti, kajti njihovega dopusta je izredno \u0161koda za posedanja ali celo postopanje po \u010dakalnicah. S tak\u0161nimi te\u017eavami se sre\u010dujemo \u0161e sedaj, ko ambulanta ne deluje in i\u0161\u010dejo zdravni\u0161ko pomo\u010d pri zdravnikih, ki imajo obveznosti do \u00bblastnih\u00ab pacientov ter pacientov svojih odsotnih kolegov. Turisti resni\u010dno predstavljajo dodatno breme pri organizaciji dela, so pa zelo hvale\u017eni pacienti. Ambulanta je \u017ee ve\u010d kot 10 ali 15 let financirana tudi s strani ZZZS, vendar je vedno delovala v bistveno ve\u010djem \u010dasovnem obsegu. Zato moramo stro\u0161ke pokrivati tudi s prihodki \u00bbsamopla\u010dni\u0161kih\u00ab storitev in na\u0161ih drugih virov. Specifi\u010dnost te ambulante je tudi to, da se v njej ni nikoli izvajalo primarnega zdravljenja ali zgolj NMP (nujna medicinska pomo\u010d), ampak vse ostale storitve, ki se jih lahko nudi v kratkem \u010dasu in bi bilo samo zaradi njih nerodno odhajati domov k izbranemu zdravniku. \u010ceprav je izra\u010dun financiranja narejen izklju\u010dno na podlagi podatkov migracije pacientov na\u0161e ob\u010dine, nam v ambulanto usmerjajo paciente s cele slovenske obale, celo iz Ankarana, prihajajo pa tudi \u0161tevilni slovenski turisti iz celotne severne polovice Istre. V zadnjih letih smo ambulanto za turiste nadgradili s so\u010dasnim izvajanjem NMP za vse prebivalce in turiste ter jo preimenovali v Poletno ambulanto. Deluje tri mesece v letu od 7.00 do 24.00. Zadnji dve leti je ta slu\u017eba financirana tudi s strani ZZZS kot NMP-A z dodatnim vozilom in tehnikom-\u0161oferjem za prevoz obolelih ali po\u0161kodovanih. \u017dal so nesporazumi s sosednjimi izvajalci precej\u0161nji, zato ta slu\u017eba vse prepogosto deluje kot PHE (prehospitalna) enota. To urgentno dejavnost smo v ob\u010dini Piran vpeljali so\u010dasno s centralizacijo obalne dejavnosti NMP v splo\u0161no bolni\u0161nico Izola. Od vsega za\u010detka delovanja moram dopovedovati na\u0161im ob\u010danom, da je ta slu\u017eba res ustanovljena zaradi turizma in oskrbuje tudi turiste, vendar je organizirana kot \u00bbpodalj\u0161ana roka\u00ab CUS (Center urgentnih slu\u017eb) predvsem za potrebe doma\u010dinov.\u201c<\/p>\n
Kako se vklju\u010dujete v Center urgentnih slu\u017eb, ki po novem na Obali deluje samo pri vas? Prednosti in slabosti, prilo\u017enosti in pomanjkljivosti?<\/strong><\/p>\n \u201eO tak\u0161ni organizaciji smo sanjali leta, toda \u0161ele pod ministrsko taktirko dr. Maru\u0161i\u010da se je rodila prava centralna urgentna slu\u017eba. Namen je bil dvig kvalitete zdravstvenih storitev NMP, pove\u010danja dostopnosti do \u0161ir\u0161ega kroga diagnosti\u010dnih storitev ter hitrej\u0161i pretok strokovnih in administrativnih informacij. Praksa je pokazala, da fizi\u010dno zmanj\u0161ano dostopnost za nekatere prebivalce Obale odtehta ve\u010dja \u00bbstrokovna\u00ab dostopnost. To je sistem, ki so ga trasirali \u017ee sami pacienti, saj so pogosto zaradi resnej\u0161ih te\u017eav hodili kar direktno v bolni\u0161nico, v zdravstvenih domovih pa so koristili storitve, ki niti ne sodijo v NMP. Slu\u017eba je bila sprva organizirana samo za \u010das de\u017eurstva, za zdravstvene domove pa je pomenila tak\u0161na centralizacija \u00bbprihranek\u00ab pri \u0161tevilu zdravnikov. Le-tega smo pretopili v dopolnitev organizacije, kadra in osnovnih sredstev in tako imamo med vikendi in prazniki \u010dez dan tudi dodatnega pediatra, zdravstveno dispe\u010dersko slu\u017ebo ter dodatno re\u0161evalno vozilo. \u017dal se \u0161e vedno soo\u010damo s \u0161tevilnimi organizacijskimi in finan\u010dnimi te\u017eavami, ki izvirajo predvsem iz financiranja te dejavnosti vsem trem obalnim zdravstvenim domovom, saj se moramo neprestano dogovarjati in iskati kompromise. Najbr\u017e je s tem precej oviran razvoj te slu\u017ebe, osebno pa si \u017eelim, da bi v najkraj\u0161em \u010dasu pre\u0161la v \u00bb24\/7\u00ab dejavnost. Vsi majhni zdravstveni domovi v Sloveniji, ki imamo financirano samo NMP A dejavnost, se soo\u010damo s problemom izvajanja dnevne NMP slu\u017ebe ob so\u010dasnem izvajanju redne ambulantne dejavnosti. Z dodatnimi sredstvi, ki nam jih trenutno obljublja Ministrstvo za zdravje, bi bilo tak\u0161no centralno slu\u017ebo mogo\u010de zelo hitro urediti. \u017dal so \u0161e vedno v neskladju razli\u010dni interesi treh obalnih zdravstvenih domov in nere\u0161eni teko\u010di problemi. Zdravniki bi morali denimo bolj dosledno izvajati zdravljenje na domu in ustrezno spo\u0161tovati dol\u017enosti nadomestnega zdravnika. Najbolj\u0161a \u2013 \u017eal tudi najdalj\u0161a in najte\u017eja \u2013 pot do izbolj\u0161anja na\u0161ega CUS je zdru\u017eitev treh obalnih zdravstvenih domov. \u017dal tudi urgentni centri ne prina\u0161ajo ni\u010d dobrega, saj \u017eelijo vodilni predvsem priti do denarja obstoje\u010de mre\u017ee NMP, delo in odgovornost pa pustiti na primarnem nivoju.\u201c<\/p>\n Te\u017eave imate pri zagotavljanju kadra za izvajanje de\u017eurne slu\u017ebe. Kako re\u0161uje to problematiko?<\/strong><\/p>\n \u201e\u017de vrsto let se poslu\u017eujemo pogodbenih sodelavcev (tudi iz drugih obalnih zavodov) za izvajanje NMP slu\u017ebe v \u010dasu de\u017eurstva. Vedno znova se zaposlujejo mladi zdravniki, ki \u017ee vrsto let\u00a0 do konca specializacije skoraj ne do\u017eivijo problemov primarne slu\u017ebe. Sodelovanje v slu\u017ebi NMP na primarnem nivoju je ve\u010dini pravi u\u017eitek in velika doza prakse, katere jim organiziran sistem izobra\u017eevanja ne nudi. V zadnjem letu nam povzro\u010da te\u017eave zagotavljanje dnevne obveznosti NMP. Ker smo majhen zavod in dobimo zgolj dodatek v vi\u0161ini ene tretjine pripravljenosti za zagotavljanje NMP ob rednem ambulantnem delu, nimamo vira za nadome\u0161\u010danje tistih zdravnikov, ki ne morejo izvajati NMP. Po zakonu o zdravni\u0161ki slu\u017ebi smo zavodi kot organizatorji NMP zadol\u017eeni poiskati nadome\u0161\u010danje in nadomestiti upravi\u010deno \u00bbnesposobne\u00ab.<\/p>\n Na ZZZS pravijo, da je bilo to vedno mi\u0161ljeno le za \u010das de\u017eurstva, na ZZZ (Zdru\u017eenje zdravstvenih zavodov) pa citirajo dopolnjen zakon o zdravni\u0161ki slu\u017ebi, v katerega se je pred nekaj leti vrinila obveznost nadome\u0161\u010danja s strani organizatorja. V tak\u0161nih primerih se Zdru\u017eenje premedlo odziva na na\u0161e te\u017eave. Grozi nam razpad dnevne NMP, saj se bojim, da bo po kon\u010danem delovanju poletne (urgentne) ambulante kar polovica zdravnikov splo\u0161ne medicine izkazala svojo zdravstveno nesposobnost izvajanja NMP.\u201c<\/p>\n Kako se soo\u010date s prepovedjo zaposlovanja kadrov, ki velja za vse javne slu\u017ebe v dr\u017eavi?<\/strong><\/p>\n \u201eNismo zavod v ekspanziji in potemtakem ne zaposlujemo novih kadrov. Iz prepovedi je izvzeta slu\u017eba NMP, zato ve\u010djih te\u017eav nimamo. Nekaj rezerve je \u0161e v tehni\u010dno-administrativnem kadru, sicer pa je prepoved zaposlovanja tudi dobro orodje za izvajanje racionalizacije in lep \u00bbizgovor\u00ab, ko npr. po upokojitvi delavca ni mogo\u010de zaposliti novega.\u201c<\/p>\n Kako v krizi sodelujejo zaposleni in kako jih motivirate?<\/strong><\/p>\n \u201eDobri delavci s pripadnostjo podjetju tudi v krizi najdejo izziv in nimajo te\u017eav s timskim delom ali izpolnjevanjem delovnih obveznosti. Moram pohvaliti zaposlene, ki se zelo strpno odzivajo na neprestano zmanj\u0161evanje finan\u010dnih sredstev. Zame je bilo vedno najpomembnej\u0161e spodbujanje samoiniciativnosti in odgovornosti do dela, toda omejevanje izobra\u017eevanja in strokovne rasti kadra naredi svoje.\u201c<\/p>\n Ali se aktivno vklju\u010dujete v javne razprave o tem, kak\u0161en naj bo sodoben sistem zdravstvenega varstva? Kak\u0161na bi po va\u0161em mnenju morala biti reforma zdravstvenega sistema?<\/strong><\/p>\n \u201eV na\u0161i zdravstveni politiki me grozno moti, da se po prvih letih nepremi\u0161ljenega podeljevanja koncesij (kdor si jo je za\u017eelel, jo je dobil) razli\u010dne stranke \u0161e vedno prepirajo, ali so bolj\u0161i izvajalci zdravstvenega varstva zasebniki-koncesionarji ali ob\u010dinski oz. dr\u017eavni javni zavodi. Prepri\u010dan sem in dalo bi se dokazati, da to ni odvisno od statusne oblike izvajalca, temve\u010d preprosto od \u010dlove\u0161kih lastnosti in sposobnosti zdravnika. Dejstvo je, da \u017ee imamo me\u0161an javni zdravstveni sistem z zasebnimi in \u00bbdr\u017eavnimi\u00ab izvajalci, zato bi bilo nujno potrebno izbolj\u0161ati pravila delovanja. Politika pa ves \u010das razmi\u0161lja samo v dve skrajnosti \u2013 kako nadaljevati z \u00bbdivjo\u00ab privatizacijo ali kako vrniti zdravstveni sistem v prej\u0161nje stanje osemdesetih let. Izhajati je potrebno iz tega, kar imamo in najprej urediti obstoje\u010di sistem, ga analizirati ter izbolj\u0161ati v smer pove\u010danja. Ker sem eden redkih direktorjev, ki razmi\u0161lja v smeri pozitivnega vpliva zasebni\u0161tva na javni zdravstveni sistem, v krogih ZZZ nisem najbolj priljubljen in sem vedno preglasovan. Razumem pozicijo direktorjev zdravstvenih domov, ki \u0161\u010ditijo svoj poslovni interes in razumem kroge zagovornikov zasebni\u0161tva v zdravstvu. Zdravstvena politika bi morala na probleme gledati z vi\u0161je perspektive, povzeti vse pluse obeh \u00bbsistemov\u00ab in kompromisno urediti ter uskladiti delovanje obstoje\u010dega javno-zasebnega partnerstva. Seveda pa je ustvarjanje kompromisov zelo trdo in naporno delo. La\u017eje je verjeti eni ali drugi skupini zagovornikov. Menim, da je v zdravstvu vse preve\u010d relativno malih organizacijskih in finan\u010dnih problemov, ki du\u0161ijo normalno delovanje zdravstva in jih ni mogo\u010de re\u0161evati z velikimi reformami. Zato pogre\u0161am tesno povezavo med politiko in izku\u0161enimi \u00bboperativci\u00ab. Vse preve\u010d se na vrhu politi\u010dne strukture znajdejo ljudje, ki so prepri\u010dani, da vse vedo in se ne povezujejo z bazo, zakone pa pi\u0161ejo uradniki. V nebo vpijo\u010de te\u017eave so npr. diplomanti medicinske fakultete, ki po kon\u010danem \u0161estletnem \u0161tudiju niso sposobni samostojno delati, nepravi\u010dno porazdeljen denar med strokami (nekatere so hudo podcenjene), povsem nerealne vrednosti \u0161tevilnih storitev ter absurdni odgovori ministrov in direktorja ZZZS, ki na pripombe lakoni\u010dno odgovarjajo \u00bbso pa pa\u010d druge storitve precenjene\u00ab.\u201c<\/p>\n Kako gledate na vlogo Zdru\u017eenja zdravstvenih zavodov?<\/strong><\/p>\n \u201eZZZ je nujna cehovska organizacija, ki teko\u010de sledi spremembam in novostim zdravstvene politike in jo skozi tripartitna pogajanja z Ministrstvom in ZZZS tudi aktivno ustvarja v vsakoletnem dogovoru. Pogre\u0161am ve\u010d poguma in agresivnosti, ve\u010d dogovorov in soglasja z ostalimi predstavniki izvajalcev, predvsem z Zdravni\u0161ko zbornico, pa tudi ve\u010d posluha in re\u0161evanja problemov malih zavodov. Zelo me\u00a0 moti, da se znotraj Zdru\u017eenja aktivnosti dogovarjajo s preglasovanjem, zato so bili v\u010dasih sprejeti tudi ukrepi, ki so bili celo v nasprotju z interesom nekaterih zavodov. Kot pravi moj ra\u010dunovodja, je \u017ee dovolj, da vsako leto sestavijo zbornik \u00bbPodatkov in kazalcev poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije\u00ab, ki je izredno uporabna publikacija.\u201c<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Zdravstvo je v Sloveniji pogosto na udaru in le redko je sli\u0161ati kaj lepega o…<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":767,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[24],"tags":[],"class_list":["post-766","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-obala"],"featured_image_urls":{"full":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija.jpg",800,448,false],"thumbnail":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija-500x280.jpg",500,280,true],"medium":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija-600x365.jpg",600,365,true],"medium_large":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija-768x430.jpg",640,358,true],"large":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija.jpg",640,358,false],"1536x1536":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija.jpg",800,448,false],"2048x2048":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija.jpg",800,448,false],"covernews-featured":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija.jpg",800,448,false],"covernews-medium":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija.jpg",540,302,false],"woocommerce_thumbnail":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija-300x300.jpg",300,300,true],"woocommerce_single":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija-600x336.jpg",600,336,true],"woocommerce_gallery_thumbnail":["https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-content\/uploads\/2014\/11\/matjaz_krajnc_zd_lucija-100x100.jpg",100,100,true]},"author_info":{"info":["Uredni\u0161tvo Primorski Utrip"]},"category_info":"Obala<\/a>","tag_info":"Obala","comment_count":"0","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/766","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=766"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/766\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":768,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/766\/revisions\/768"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/media\/767"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=766"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=766"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/areafilm.si\/wordpress\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=766"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}