Brez drugega tira ne gre
Koper – Za edino slovensko pristanišče je bilo minulo leto prelomno, zaznamovale pa so ga predvsem investicije. S poglobitvijo morskega dna na kontejnerskem terminalu na 14 metrov globine so namreč odprli pot večjim ladjam. Rezultati te investicije bodo vidni že kmalu, saj bo Koper s tem letom neposredno povezan z Daljnim vzhodom s tremi kontejnerskimi linijami.
Za dve od njih bo Slovenska Istra prvi pristan v Jadranskem morju, kar bo vplivalo na večjo konkurenčnost in privlačnost pristanišča za blago, ki potuje med Azijo in srednjo Evropo, je prepričan predsednik uprave Dragomir Matić: »Poslovni partnerji, ki jim je tranzitni čas ključen izziv, bodo te novosti veseli, saj je povezava med Južno Korejo in Evropo daleč najkrajša ravno preko Kopra. Poleg tega so nove alianse velika priložnost tudi za manjše ladjarje, ki jih sicer v Kopru ne bi bilo oziroma si ne bi mogli privoščiti lastnih direktnih servisov zaradi manjših količin tovora.«
Dandanes lahko v Koper zaplujejo kontejnerske ladje s kapaciteto do 8.500 TEU (kontejnerskih enot), z novimi servisi pa bo ta številka narasla do 10.000 TEU. Ob tem v Luki pričakujejo, da bodo ladjarji zaradi obvladovanja stroškov prihajali z vse večjimi ladjami, zato bo potrebno temu prilagoditi tudi pristaniško infrastrukturo in pretovorno opremo. Država, ki skrbi za plovne kanale izven pristanišča, trenutno izvaja poglobitev vhoda v prvi bazen na 15 metrov, v začetku tega leta pa bo ob obali kontejnerskega terminala temu sledila Luka Koper. Sicer pa je v teku tudi že priprava dokumentacije za podaljšanje prvega pomola še za 100 metrov. Večina načrtovanih investicij do leta 2020 v višini več kot 200 milijonov evrov bo tako namenjenih predvsem kontejnerskemu terminalu, s katerim bodo letno zmogljivost povečali s sedanjih 850 tisoč na 1,15 milijona TEU.
»Pred nami je velik izziv, kako opravičiti zaupanje naših poslovnih partnerjev. Napak si ne moremo privoščiti. V Luki Koper bomo svoj del domače naloge opravili. Poskrbeli bomo za povečevanje kapacitet znotraj pristanišča in se prilagajali potrebam na trgu. Vendar pristanišče ni osamljen otok. Potrebuje zanesljive kopenske povezave z zaledjem. Enotirna železnica pa to zagotovo ni,« je jasen Matić, ki od Ministrstva za infrastrukturo pričakuje, da bo nadaljevalo s postopki pridobitve gradbenega dovoljenja za drugi tir, saj so zemljišča na trasi že odkupljena, pridobljeno pa je tudi okoljevarstveno dovoljenje. Zanimivo, da se je po Sloveniji spet pričela pojavljati številka blizu milijarde in pol evrov kot končna cena drugega tira, nedavno pa so Kitajci na čelu s podpredsednikom države nonšalantno ponudili gradnjo za borih 400 milijonov. Eh, naivneži – kje pa so provizije?
