jasli_web

Portorož – Za nami je ti. adventni čas, po katerem marsikoga boli glava od “pocukrane” glasbe, filmov o Božičku z obveznim srečnim koncem in govoričenja o navdušenih devetčlanskih družinah, ki se zberejo ob potici ter prešerno prepevajo božične pesmi. Ob prepričevanju cerkvenih “dostojanstvenikov” pregovorno lahkoverni katoliški verniki naivno menijo, da praznujejo rojstni dan svojega odrešenika, kar pa seveda ne bi moglo biti dlje od resnice.

Pravzaprav nihče ne pozna niti letnice rojstva Jezusa Kristusa, ugibanja pa segajo nekako od leta 6 p.n.š. do 8 n.š.! Resni zgodovinarji nasploh še čakajo na potrditev, da je židovski tesarjev sin sploh živel, kajti če izvzamemo pristranske evangelije iz Svetega pisma, ga “nevtralni” viri ne poznajo. Nekateri svetopisemski arheologi trdijo, da so videli pergament z Jezusovim lastnoročnim dopisovanjem s sanhedrinom (vodstvo Salomonovega templja), ki pa je bojda varno shranjen v eni od zalivskih držav. No ja, v bistvu Žida s podobnim imenom omenja rimski zgodovinar Svetonij, toda če njegove navedbe držijo, bi se RKC znašla v hudi zagati, saj v življenjepisu rimskega cesarja Klavdija (41-54 n.š.) trdi, da je približno l. 45 “iz mesta izgnal Jude, ker so kar naprej netili nemire zaradi hujskača Krestusa”. Žal ne pojasnjuje, v kakšnem kontekstu se je “Krestus” pojavljal… Seveda bi bilo v luči današnje doktrine skrajno nenavadno, da bi “frontman” krščanske vere živel v Rimu, ko bi moral že zdavnaj umreti na križu ali poleteti v nebo.

Z izjemo tega kratkega navedka prav nihče od številnih kronistov takratnega dogajanja ne omenja kakšnega Jezusa iz Galileje ali Nazareta, čeprav je področje zaradi nenehnih židovskih uporov proti rimski zasedbi dokaj dobro dokumentirano. Ravno tako naj bi njegovi številni sorodniki (Biblija omenja brate in sestre, predvsem zadnja leta pa je priljubljena tudi teorija o poroki in morebitnih otrocih) bojda še stoletja kasneje hranili družinske rodovnike, l. 318 pa so se desposyni oz. potomci Jezusovih krvnih sorodnikov celo srečali s takratnim papežem Silvestrom I. Kasneje izginejo iz zgodovine, kajti vse močnejši Vatikan jih je menda divje preganjal in se skušal polastiti predvsem dokumentov, ki bi lahko postavili pod vprašaj celotno krščansko dogmo.

Od kod za vraga (ups!) so potem mojstri izvlekli 25. december? Letnico so številni skušali posredno izračunati iz navedb o znanih popisih ter obdobju vladanja raznih oblastnikov, a se celo podatki krščanskih piscev – vključno z avtorji evangelijev – preveč razlikujejo, datum pa si je RKC enostavno izmislila.

Ko se je namreč začela ločevati od židovskih korenin in se je širila po takratnem Rimskem cesarstvu, so cerkveni liderji od lokalnih duhovnikov izrecno zatevali, naj skušajo svetišča graditi na lokaciji tradicionalnih templjev, iz rimskega verovanja pa so prevzeli tudi 25. december kot svoj največji praznik. Rimljani so namreč častili številna božanstva, eden najbolj priljubljenih pa je bil Mitra (tudi po Sloveniji je razmetanih kar nekaj njegovih svetišč mitrejev), ki naj bi ga devica rodila prav 25. decembra. Zveni znano?

Dodaj odgovor