Koper želi postati japonska vstopna točka
Luka Koper je pretekli mesec v Tokiu organizirala ti. luški dan, ki se ga je udeležilo več kot 60 predstavnikov tamkajšnjih logističnih podjetij in ladjarjev. V delegaciji iz Kopra, ki jo je vodil predsednik luške uprave Dragomir Matić, so bili tudi predstavniki sedmih lokalnih špediterjev na čelu s predsednikom sekcije pristaniških špediterjev Čedomirjem Bojaničem.
Kot navajajo v Luki, Japonska predstavlja trg z velikim potencialom za koprsko pristanišče, ki pa še ni izkoriščen. Dežela vzhajajočega sonca je namreč pomembna partnerica za države Evropske unije oziroma druga največja trgovinska partnerica v Aziji, hkrati pa so tamkajšnja podjetja ena večjih investitorjev v EU. V trgovinski izmenjavi med Japonsko in Evropo prevladujejo stroji, transportna oprema, kemični in kmetijski proizvodi. Podpis prihodnjega sporazuma o prosti trgovini, ki naj bi bil dosežen do konca letošnjega leta, bo še okrepil to sodelovanje. »Luka Koper je zainteresirana in pripravljena odigrati svojo vlogo v primeru pričakovane rasti pretovora,« je poudaril predsednik uprave Matić in dodal: »S tremi tedenskimi direktnimi kontejnerskimi povezavami z Daljnim vzhodom, s konkurenčnimi ladijskimi vozninami v primerjavi s severnimi pristanišči in z gosto mrežo železniških povezav z zalednimi trgi je Luka Koper postala veliko bolj privlačen poslovni partner za japonske trgovce in proizvajalce. Pri vseh treh omenjenih kontejnerskih linijah je Koper prvo pristanišče postanka ob prihodu v Jadransko morje, kar je izjemno pomembno za tiste stranke, ki jim je tranzitni čas ključen dejavnik. Da ne omenjam krajše morske povezave, saj je pomorska pot med Azijo in Evropo preko Kopra nekaj dni krajša kot preko severno-zahodnih evropskih pristanišč.«
Japonsko prekomorsko trgovino skozi koprsko pristanišče predstavljajo predvsem avtomobili in zabojniki (večinoma les, zamrznjeno meso, stroji, iverne plošče itd.). Količine so zelo omejene v primerjavi z možnostmi, ki jih je pred časom preverjal Japonski raziskovalni inštitut. Ta namreč pripravlja analizo, ki so jo naročila osrednja japonska podjetja in tamkajšnje ministrstvo za nepremičnine, infrastrukturo, promet in turizem o potencialih pristanišč severnega Jadrana za izvoz blaga iz Japonske na trge srednje in vzhodne Evrope.
Ajda Vanessa Simonic
